PART 5 - Gradovi, grobnice in velika mesta

Glede na to, da sva si pogledali kar precej osuplive Grške narave, take, ki je ne oglašujejo kaj dosti (še dobro, drugače bi se kopali v poplavi turistov, kar pa nama načeloma ni všeč), sva morali naresti kratek sprehod tudi skozi zgodovino teh krajev. Ogledali sva si dva gradova, grobnico in nekaj muzejev.

Ioannina Castle

Sam grad je precej velik, na dvorišču pa se nahaja tudi cerkev. Tudi razgled je precej super! Pa muzej. Ogledali sva si muzej “kovanja srebra” za katerega sva odšteli okoli 4€ na osebo. Seveda so naju hoteli prepričati, da sva študentki, a midve se ne dava! Šele pri naslednjih vstopninah sva začeli “blefirati” da sva študentki, a da nimava izkaznic… in ni nama uspelo.

Platamon Castle

Na tem gradu sva prvič na najinem potovanju uzrli morje! Razgled iz tega gradu je res lep (vstopnina 2€). Tudi sam grad je vreden ogleda. Parkirišče je zagotovoljeno, neke posebne gneče pa ni (midve sva si grad ogledali v družbi zaljubljenega parčka, ki naju je, seveda, izkoristil za slikanje).

Grobnica Filipa II. (Makedonskega)

Grobnico Filipa II. (makedonski kralj od 359 – 336 pr.n.št), očeta Aleksandra Velikega, so odkrili leta 1977. Nahaja se pod gričem (tako kot ostale pomembne grobnice iz teh časov). Muzej je speljan v prostorih pod gričem in je sestavljen iz dveh grobnic, načrtov in predmetov, ki so jih našli v grobnicah.

Sva se prav debelo spogledali, ko sva sredi majhnega mesta končno le našli muzej (kjer je bilo precej turistov). Na prvi izgled je mesto delovalo nekoliko prazno… Tudi Google ni prav dobro vedel, kam naj naju pelje, table v mestu, ki obljubljajo grobnico pa te vodilo okoli “riti v varžet”. Ponujajo ti tudi parkirišča posebej za obiskovalce grobnic (če se prav spomnim, je bilo treba plačati okoli 1€, 1,5€ - tako po grško, ljudje to organizirajo na domačem dvorišču, zraven pa ti želijo prodati še vso zelenjavo, ki so jo tistega leta pridelali na domačem vrtu… No, seveda nisva pogledli skušnjavi in sva kar “po domače” parkirali v prazni ulici, za katero sva se prepričali, da nima znaka za prepovedano parkiranje. Pa tudi če bi ga imela – Grkov to sploh ne gane, zakaj bi naju! Nekje sem zasledila, da je vstop v muzej ob nedeljah brezplačen – no, zagotovo ni bil. 12€ na osebo se nama je zdelo oderuško, a sva si po ogledu muzeja, kjer je slikanje prepovedano, premislili – če ne drugega, je bilo vsaj stranišče vredno dodatnih denarcev. Da ne govoriva o bogati zbirki v muzeju in sami grobnici… Ko dobiš mravljince, veš, da je bilo prav, da si si ogledal tak zgodovinski prizor. Ali pa, da se ti pred nos pripelje še cel bus grkov v vojaških uniformah...

Solun ali (če kompliciraš) Thessaloniki

Solun sva si ogledali po nekaj plažnih dnevih (oziroma dveh, saj nas je en dan namakal dež in sušil močan veter). Seveda sva Pandico izkoristili do konca in peščeno plažo pred najinim apartmajem zamenjalli za eno (po najino) najlepših plaž na grški celini. Plažo Kavourotripes, do katere sva se (vsaj prvi dan) le s težavo prebili zaradi vsega šavja v katerega sva zabredli. Nato sva našli bolj človeku prijazno pot. Na plaži pa sva raziskovali najin razgled. Gora Atos, s katero sva se slikali (tako kot veliko turistov na plaži), namreč priprada avtonomni entiteti znotraj Grčije (in je pomemno središče vzhodnega pravoslavnega meništva). Ure na plaži sva si krajšali z zanimivimi informaciji o tem področju kot je na primer, da ženske sploh nimajo vstopa na to področje (razen če si "kraljica", potem te ves čas bivanja nosijo na nosilih, da se le ne dotakneš tal), da se je neka ženska tja pritihotapila in živela med menihi kot moški ter napisala knjigo (poletno branje), da tam ne smejo živeti ne koze, krave, ovce in ostale ženske prebivalke tega sveta (razen ptic in žuželk)... pa še kup bizarnih podatkov, za katere nisi prepričan ali so smešni ali ne... Zanimivo.

Potem pa v mesto. Ugotovili sva, da nisva pretirani ljubiteljici mest. Sploh po najinem pohajkovanju po naravi, v katerem sva nadvse uživali. Poleg tega pa tole mesto ni nevem kaj. Noro dobro imajo sicer urejen system parkiranja. Lahko bi rekli, da najbolj v Grčiji! Najin hotel nama je “zagotovil” parkirni prostor za 12€ na dan (NE DAVA!) in kasneje sva ugotovili, da so avtomobili tam parkirani kar štiri v vrsto… Saj veste, da sva se stvari lotili po grško! Zaparkirano je vse! Najbolj navdušeni sva bili nad tem, da je na “obvoznici” zaparkiran pas za avtobuse. Po ulicah pa tudi vse ostalo. Pozorni sva bili seveda na znake, ki so nama (misliva da) govorili, da je prostor rezerviran za dostavo… Pa sva vseeno našli nek parking, ki je izgledal varno (sicer dobra dva metra ven iz rondoja…) In nisva bili presenečeni, ko sva zjutraj čakali, da je nek dragi gospod odparkiral svoj motor, da sva avto lahko vrnili “domov”.

Mesto samo je ogromno. In zelo živo. Mislim, da je bila sreda zvečer, ulice pa so bile nabito polne, pa ne samo turistov. Usedli sva se in uživali v utripu mesta, nato pa sva se na krajši potep odpravili tudi zjutraj. Če sva že tukaj, pa ja morava videte, kaj prodajajo na vseh razglednicah. Kljub neznosnim temperaturam sva si ogledali Beli stolp – vodni stolp. Potem pa na pot domov!