Part 5 - London za novo leto?

Še ena vroča noč pri Martinu tudi tokrat na srečo ni terjala nobene žrtve, sva se pa zaradi varnostnih razlogov na hitro pobrali iz sobe in se spakirali kar v skupinskih sobanah. Sledil je hiter ogled mesta St. Andrews, pod vodstvom izkušene vodičke! Seveda sva si ogledali grad in katedralo St. Andrews s pokopališčem. Na kratko bi lahko obisk opisali kot vrhunec potovanja!

Za ogled sva bili še prezgodnji, vendar ograja za naju res ne predstavlja prevelike ovire. Očitno glas o zlobnem Martinu sega daleč, saj sva na enem od grobov zaprepadeni zalotili človeka v spalni vreči ravno sredi jutranjega branja. Random. Naju pa je vseeno pekla vest, ker nikomur nisva mogli plačati vstopnine. Najino prestopništvo je bilo hitro kaznovano. Veliko težje sva namreč zlezli nazaj na ulico, saj je bila ograja nekoliko višja, resnični problem pa so predstavljali mimoidoči, ki so se medtem, ko sva fotkali grobove v sončnem vzhodu, dokončno prebudili. Resnično nadlogo so predstavljali kitajski turisti, ki nikakor niso mogli najti odprtega vhoda. Ko sva po hudih naporih nama je le uspelo zbežati iz pokopališča kupit živež za na pot.

Pred obiskom letališča naju je čakal še en postanek. Zaradi časovne stiske je ponoven ogled Edinburga odpadel, zato pa sva si ogledali mostove čez zaliv Forth. Razgled zjutraj je bil izjemno turoben. Zato sva si privoščili najino malico kar na bližnji klopci. Ob rezanju kruha in zalaganju s salamo in sirom so naju z zanimanjem opazovale mlade mamice z vozički in mimoidoči zaljubljenci. Sama romantika! Avto sva vrnili nepoškodovan, zato pa toliko bolj umazan! Lepotec ni preveč kompliciral. Hvala Škotska!

Sledilo je večurno čakanje na letališču, med katerim sva se zabavali s pitjem kave, iskanjem znamk in poštnega nabiralnika (v tem primeru sva zaupali prijaznemu gospodiču na blagajni knjigarne) ter obiskovanjem trgovine o Harryju Potterju.

Lajanje naju tudi tokrat ni pustilo na cedilu. V London sva prispeli zelo pozno in se šele v zelo zgodnjih jutranjih urah približale hostlu (Keystone hostel). Izmučeni sva upali na hitro obravnavo (saj sredi noči najbrž nihče ne bo prilepljen na sprejemni pult). No, temu ni bilo tako. Čisto so naju zignorirali ter se raje posvetili drami iz španske telenovele. Glavna igralca sta v nočni opravi stala za pultom in se pogajala za novo sobo, saj so ju iz prejšnje izselili. Končno sva v labirintu ozkih hodnikov prišli do svoje sobe. In zaslišali smrčanje. Soba je bila komaj dovolj velika za najino prtljago (pa je bi bilo veliko), ko pa sva vrta zaprli, sva se komaj obrnili. Skoraj bi popadali na smrčača. No, zbudili ga zagotovo ne bi. Kasneje je namreč veselo presmrčal neznansko škripanje razmajenih postelj v sobi.

Aktivna noč naju je tako izmučila, da sva se na poti v mesto po kavo odpravili v najbližji McDonalds. V mestu sva se konkretno razgledali.

Leadenhall Market: na tej tržnici so posneli scene iz Prečne ulice v prvem delu Harry Potterja.

Tower of London: v samem kompleksu so na stalni razstavi kronski dragulji. Žal si jih nisva imeli časa ogledati.

Tower Bridge: saj ga poznate, seveda ena najbolj ikoničnih znamenitosti v Londonu.

Kensingtonska palača: uradno bivališče Williama, Kate in njune družine je obdan s čudovitim parkom in vevericami. Prepričala naju je tudi lepa praznična okrasitev.

Natural History museum: najboljši prirodoslovni muzej! Res priporočava obisk (vzemite si vsaj dve uri, vstop je prost).

Želeli sva si ogledati tudi Sky Garden, a sva ugotovili, da bi morali vstopnice kupiti precej prej.

Sledil je večerni del programa-novo leto! Z osebnimi izkaznicami sva morali zagovarjati nakup dveh ciderjev in toastov, saj sva prepozno ugotovili, da najin hostel ne premore navadnega štedilnika! Zato sva morali improvizirati in paradižnikovo omako, namenjeno slastnim testenimam, namazati na tople toaste. Preden nama je to uspelo pa sva dodobra premikastili mikrovalovko. Ustavila naju je miroljubna prebivalka hostla, ki je zadeve očitno obvladala. Novoletna večerja je tako doživela nekoliko večji uspeh kot božična!

Kot izkušeni potovalki sva se na idilično lokacijo ogleda novoletnih luči (Primrose Hill) odpravili precej zgodaj, kar se je izkazalo za odlično idejo, saj je bila končna postaja zaradi nepojasnjenih dogodkov zaprta za javnost. Izstopili sva na naslednji postaji in se, ker nisva točno vedeli, kam naju korak nese, pomešali z množico in se povzpeli na bližnji hrib. Že takrat sva ugotovili, da novega leta ne bova pričakali v romantičnem vzdušju, pač pa med ponorelo množico, ki je opazovala ognjemet v daljavi. Razgled je segal prav do centra ob Temzi, videli pa smo lahko tudi London Eye. Morava priznati, da je bil razgled kar fleten. Ob misli, kakšna gneča mora biti v centru, nama je kar odleglo. Prav tako pa sva prišparali nekaj deset evrov (ki bi jih odšteli za silvestrovanje na ulicah v centru mesta). Križi in težave pa so se zares začeli šele ob povratku. Pot nazaj sva morali premagati peš (seveda v družbi raznovrstnih vinjenih osebkov), saj je bil dostop do podzemne dobesedno ohromljen. Težave pa ni predstavljal vse hujši mraz ampak tudi vedno bolj polna mehurja. Long story short - vdrli sva na zasebno metal zabavo (kjer sva ponovno morali kazati osebno) ter si postregli s straniščem.

Na najino izbiro prenočišča je zelo vplivala lokacija. Pa s tem ne misliva bližine centra ampak bližino trgovine Harry Potter (King's Cross). Večerni gneči sva se izognili, zato sva se tja odpravili naslednji dan ob odprtju. Zapravili sva približno polovico potovalnega budgeta. Seveda ni šlo brez čokoladnih žab! Nato sva se odpravili v mesto, kjer naju je pričakala parada ob novem letu. Gneča je bila podobna tisti nekaj ur prej, a sva si hitro našli strateška položaja in opazovali nastopajoče. Navdušeni nad dogajanjem sva skoraj pozabili na oglede.

Big Ben: ki ga bodo do leta 2021 prenavljali... Hvala, najine slike so res čudovite!

Promenada ob Temzi: res lep sprehod s pogledom na Westminstrsko palačo.

St. Paul Cathedral: veličastna katedrala z lepim parkom in direktnim dostopom do najine naslednje postaje....

Millenium Bridge: most sva si ogledali v večernih lučeh. Tudi ta most so uporabili v filmih o Harryju. Itak ste naju že pogruntali, ane. Najine prioritete ogledov so pač vedno povezane s Harryjem.

Zvečer sva se utrujeni in polni planov za pakiranje vrnili v hostel. V sobi je že zavel nov veter. Na zgornjem pogradu je smrčača zamenjala arogantna Avstralka. Hitro je prepričala, da ni čisto pri pravi, saj naju je ob petih prepričala, da morava ugasniti luči in naju skoraj nagnala iz sobe. Am, kako? Morava spakirat! Zadnji dan pa že ne bova dovolili da nama ženšče uniči plane! Nisva se ji dali. V drugem poskusu nama je uspelo urediti kovčke in skočiti pod tuš. Potem pa spat. Zaradi strahu sva komaj kaj spali. Joj, požarni alarm, samo da ne zbudi zgornje sosede! Še umorila naju bo!

Pot domov bi morala biti po vseh teh nevšečnostih prav prijetna! Pa je bila daleč od tega. Ob dveh je zvonila najina budilka (naj ne zbudi zgornje sosede). Skoraj tekli sva na sosednjo železniško postajo in prvi vlak zaradi nesodelovanja bančnih in ostalih avtomatov zamudili. Drugega sva komaj ujeli in se odpravili na varno na letališče, kjer naju je čakal prijeten let domov.

Drugega januarja se ne spomniva dobro, saj sva ga zasluženo prespali (brez požarnih alarmov in grožnjami s smrtjo).

2019 - Bring it on!