Part 4 - Gozdni Joža in priklenjen vžigalnik
- Eva, Patricija
- Dec 30, 2018
- Branje traja 3 min
No, da nadaljujeva, kjer sva ostali. Ko se nama je vrnil dar govora sva se še nekajkrat spogledali in ga usmerili na pravi naslov. Nič kaj sumljivo ni opisal, na kakšen način je izgubl svoj telefon, da pa bi bila še bolj sumljiv, je prosil za izposojo najinega. Nekako se Eva le loči od svoje dragocene naprave in mu pomaga s kontaktiranjem lastnice. Izkazalo se je, da sva tudi tokrat dobili sostanovalca. Začetek večera je minil v izogibanju eden drugemu (model si je opral cunj za tri žehte), potem pa nama je v znak miru prinesel med in slivovo pivo (hm, ga bova prišparali za zadnji dan na Škotskem). Pogovor (s Poljakom sicer živečim v Londonu, ki se je do sem pripeljal z avtomobilom, manjšim od njega - Hundai Getz) je nato ob zemljevidu stekel o naših potovanjih in dosedanjih škotskih dogodivščinah (pri tem nama je želel prodati še Scottish Bothy Bible, v kateri je očitno zapisano vse o zastonj prenočevanju na Škotskem). Vidno je bil razočaran ob najini naznanitvi želje, da leževa k počitku, saj sva morali naslednji dan odriniti navsezgodaj. Tudi on se je kmalu odpravil na pograd v sosednji sobi in ob tem dodobra razmajal temelje stavbe. Dodatno pomoč je imel ponoči še s stani vetra, saj nas je doletela nevihta. Če vse skupaj ne bi bilo že tako komično, bi bila to ena izmed najbolj grozljivih noči naših potovanj.
Zjutraj sva si pripravili kraljevi zajtrk in se še v temi in vetru brez slovesa odpravili na pot. Ko sva zapuščali najino najsevernejšo točko potovanja, je zaradi geografske širine vožnja še nekaj ur potekala v čisti temi. Občasno lovljenje škotske radijske postaje je rezalo smrtno tišino. Edini razgled na pokrajino pa je predstavljala navigacija, s katere sva razbrali, da voziva v neposredni bližini gromozanskih jezer. Da je bila zadeva še bolj zastrašujoča, je bila ozka cesta brez varovalnih ograj in samo napačen zavoj bi pomenil potop Titanika.
Meniva, da je v tem momentu treba omeniti tudi načine umikanja (in ostale uporabne nasvete) na škotskem terenu (one track road):
1. Izberi si ustreznega kopilota, ki bo tvoja desna roka, saj bo tvoja leva zasedena z upravljanjem prestavne ročice.
2. Beware! Sheeps are everywhere!
3. Škotska je polna "one track roads", zato ob srečanju ne velja pravilo močnejšega, ampak se držimo škotske vljudnosti-uporaba "passing place-a". V primeru medsebojno uspešno izpeljanega izogiba, sledi utečena praksa pozdravljanja na naslednje načine: - vklopiš vse štiri
- vklopi desni smernik
- dvigni kazalec (za lene)
- pokaži dlan
- dvigni celo dlan (v primeru neizmernega veselja ob misli na poroko z voznikom)
- neustrezne škotske kandidate šokiraš s snopom dolgih luči.
Obisk Škotske pa ne sme miniti brez brezupnega iskanja znane pošasti Nessie. Med obveznim iskanjem kakršnekoli smerokaza za WC školjke, je Patricija v daljavi sredi jezera za trenutek uzrla kačasto pojavo živo vijoličaste barve. Ko je ob tem obvestila mene, o Nessie ni bilo več ne duha ne sluha. Sva pa zato poslikali krdelo ovac, za katere sva prepričani, da jih Nessi pomalica, ko ni na dieti.
Zdaj pa greva igrat princeski! Nooot! Ker je Škotska značilna po gradovih, sva si za konec prišparali prav posebnega. Ko si v dvomih, svoj dom pobarvaj roza. Sploh če je tvoj dom grad, ti bodo turisti nadvse hvaležni. Tudi midve sva si vzeli precej časa za fotkanje. Na poti sva ujeli še čudovit sončni zahod, nenormalno šokirani pa sva bili nad "priključki" na škotskih avtocestah. To ni varno! Avtocesto prečkaš kot v navadnem križišču brez ograj, znakov in svetlobnih efektov. Opazilo se je, da se približujeva večjemu mestu (gužva). Bili sva namreč napoteni v St. Andrews in kot ponavadi v temi iskali hostel. Ker je bil check-in šele ob petih (še pol ure!) in hostel sploh ni bil odprt, Evo pa je, kot smo na naših roadtripih že navajeni, noro tiščalo na stranišče... No reciva samo, da se prav hitro lahko zamotiš s preizkušanjem maturantskih oblek v H&M-u.
Končno je napočil najin čas in že sva se veselili prijaznega lastnika hostla, Martina, glasno opevanega na popotniških forumih. Doletel pa naju je hladen tuš. Martin se je milo rečeno izkazal za pravega kontrol frika! Da objasniva. V vstopu v prostor so iz omaric umivalnikov in kuhinjskih pripomočkov kar kričali napisi o prepovedi VSEGA! Za piko na i pa te v kotu nadzoruje kamera, na katero ponosno opozarjajo z vsakim tretjim napisom. Če po nesreči ne vrneš izposojenega PRIKLENJENEGA vžigalnika te kaznujejo s plačilom v vsaj dvakratni višini tvoje najemnine (40€). Aja, pa ponovno smo imeli težave z gretjem! Naju je zeblo, sosedi pa sta se nad vročino pritoževali. Njuno pritoževanje sva nehote "prespali" in tudi tokrat je obveljala najina. Spali smo v savni. Še dobro, da nam Martin ni dodatno zaračunal gretja. Daj, greva že v London!
Comments