PART 1 - Heidi se upokoji

Juhuu! Teden nazaj sva končno najine ideje o roadtripu po Romuniji spravili na papir. Potem pa na dolgo pot do srbskega Novega Sada. Pri tem sva imeli težave zaradi nesodelovanja Heidi – za tiste, ki ne veste kdo to je… to je naš navigacijski sistem, ki se je na tem roadtripu upokojil. V Srbiji nama je pa kar prav prišla, saj prenosa podatkov ne moreš koristiti brezplačno kot v EU. Pa še to sva ugotovili, da si lahko predhodno shraniva google zemljevid, ki mu veliko bolj zaupava, in ga nato lahko uporabiva tudi v letalskem načinu.  

Pot do tja je bila kar pestra – to pomeni šest ur vožnje, ki je najprej potekala v koloni. Že na začetku Hrvaške sva prijaznemu lastniku najinega prenočišča sporočili, da ne bo šlo vse po planih. Pot sva si popestrili z nočnim postankom na enem od hrvaških počivališč oz. kot sva si prevedli sami »umorišče«. No saj nisva črnogledi. Ampak kot edini pripadnici nežnejšega spola sva se počutili kot ogrožena vrsta. Tako je bilo tudi na meji s Srbijo, kjer je poleg tega vladala še panika, da naju bodo na meji pregledali zaradi treh rezin sira in sumljivo zapakiranega črnega čaja. No, v resnici bi čez lahko peljali še marsikaj drugega, tako da so bile skrbi odveč.  

Pot sva nadaljevali po avtocesti, potem pa sva prišli do… no, rondoja. V delu. Saj veste, prvi vtis in to. Upali sva, da bo nadaljevanje poti bolje asfaltirano. No, do Novega Sada ni bilo ravno prijetno (če prištejeva še dejstvo, da sva bili že konkretno utrujeni, saj je bila ura že skoraj polnoč). Pa sva le uspeli najti najino prenočišče (sicer se je v temi vse zdelo sumljivo), ki je bilo zelo luštno. Zjutraj sva se odpravili na jutranji sprehod do Petrovaradinske trdnjave v bližini. Navdušeni sva bili nad razgledom, to pa je bilo tudi vse. Moram priznati, da ima trdnjava v času festivala Exit večji čar.

Nato pa hiter sprehod po mestu in zapravljanje srbskih dinarjev. Spet se je pojavila težava »Kako zapraviti vse srbske dinarje?« No, cene se ne razlikujejo kaj bistveno od naših, je ceneje, ampak vseeno sva potem na črpalki komaj zapravili preostalih 8€ (2 sladoleda, 4 cedevite, 3 litre tekočine za šipe – pa še nekaj je ostalo za spomin). Ugotovili pa sva, da gre za izredno prijazen narod! Z veseljem spregovorijo s tabo, midve pa malo po njihovo, malo po naše , pa je šlo!  

Nato sva se kar nekaj časa vozili po neobljudenih koncih države (z izjemo kakšne obcestne vasice). Spremljale so naju puste barve in vsake tri kvaftre nekaj avtomobilov. Na mejo sva se pripeljali sami. No, pripeljali sva se pred majhno kočico. Srbska obmejna policija je hitro poštempljala potni list in naju poslala v boj z Romuni. V nekoliko večji kočici naju je pričakal popoln pripadnik romunske policije. Dober začetek. Midve sva se pa v avtu itak tresli od strahu, saj sva mleko in jogurt prevažali kar na prvem sedežu, kljub temu da so različni znaki jasno nakazovali na najin prekršek (nisva pa preverili kakšne količine je še legalno prepeljali čez).  

Policist naju je tako prevzel, da sva skoraj zgrešili pogubno luknjo sredi ceste. Pa še eno. Ne pretiravava, luknje so bile ogromne! Koncentracija na cesto!! Res je bila preluknjana po dolgem in po čez. A bo celo pot tako?  

Romunske ceste 1. del Res, začelo se ni nič kaj obetavno. Nadaljevanje je bilo malo boljše. Našli sva frišno avtocesto, ki se brez težav kosa z našimi. Seveda je velik del cestnega omrežja v delu. Res na veliko gradijo nove ceste, počasi pa obnavljajo tudi stare. Ta razlika staro-novo se pa vidi predvsem v kakšnih novih križiščih in rondojih, ki le povezujejo stare prometnice.  

Pa še malo drugih podatkov: Cestnine na Hrvaškem : ok. 18€ Cestnine v Srbiji: ok. 3€ Cestnine v Romuniji: tedenska vinjeta (ki jo potrebujete ne le za avtoceste, ampak tudi za nekatere druge) 3€ Romuni so sicer zaenkrat kar strpni vozniki. Tako kot povsod se ti nekateri sicer popolnoma prilepijo na zadek in čakajo da se umakneš… parkiranje so pobrali po grkih (parkiraj kjer je frej, tudi če avto na pol visi v jarek). Pa še ena prigoda: ko v rondoju zgrešiš izvoz se očitno bolj splača vozit vzvratno kot pa naredit cel krog. Nisva bili midve. Res ne. Midve raje narediva kak krog več da je za ziher.

Do naslednjič!  

#romania