PART 3 - Tiha voda kanjone dela - VIKOS GORGE

Ko sva planirali potovanje, sva naleteli na čudovito geološko strukturo na severu Grčije. To bova seveda obhodili po dolgem in počez! Ampak podatkov o tem je bilo pa bore malo. Iz različnih virov sva komaj napraskali toliko, da sva si upali reči, ja, greva! No pa nama ni žal – tudi če nisva bili 100% prepričani v kaj se spuščava. Največ zaslug si pa prilašča Google s svojimi zemljevidi (in slikami).

VIKOS GORGE: dobro je vedeti

- Vikos Gorge je kanjon, dolg 20 kilometrov. Globok je od 120 do 490 metrov, širok pa od 400 do le nekaj metrov (prav zaradi tega razmerja med globino in širino ga lahko najdete v Guinnessovi knjigi rekordov).

- Kanjon si lahko ogledate s treh razglednih točk, Vikos (B), Oxya (A)in Beloi (C).

VIKOS VIEWPOINT – do vasice Vikos pridete po precej vijugasti cesti (ampak drugače tu pač ne gre, vse je v bregu, odrezano od sveta). Na poti pa je polno starih, kamnitih vasic. Razgled je izjemen. Parkirišče zagotovljeno. Prav tako hrana in prenočišče. Na tej točki sva se odpravili tudi na »krajši« pohod. Na dno kanjona. Pot se navzdol spušča dobro uro. Je dobro urejena in malo slabše označena. Če si v dilemi, zavij navzdol! Seveda sva ves čas srečevali zasopihane popotnike in se križali, saj sva vedeli da bo nekako treba priti tudi gor. Spodaj se je kot balzam pretakala reka. Taka svetlomodra. In ledena. Po nekaj sekundah so noge kar bolele. To pa ni ustavilo grških omar in omaric, ki so postopoma poskakali v vodo. No, pot nazaj pa tudi ni bila prehuda. Prehiteli sva Googla in na vrh v zmernem tempu prišli v 45 minutah. Pa zmeren tempo pomeni lepo počasi. Da kače lahko zbežijo pred nama.

OXYA VIEWPOINT – to je taka-luštna razgledna točka. Že na poti do tja voziš med kamnitimi stolpi (Stone forest), avto pa lahko potem pustiš na »parkirišču« in se za tablami odpraviš še približno 100 metrov navzdol po urejeni poti. Razgled pa je naravnost osupljiv (če vas ne daje strah pred višino).

BELOI VIEWPOINT – tega sva si ubistvu prišparali za naslednje jutro. Zgodaj sva se odpravili iz vasice Kipoi in se po še eni ovinkasti cesti opravili v hribe. Avto sva pustilo na makedamski cesti nekaj metrov od zadnje vasi (približno 600 metrov od začetke točke pohoda), saj je bila cesta nekoliko »divja« zaradi nevihte nekaj dni nazaj). Sam sprehod do razgledne točke pa je res prijeten. Vmes sva se sicer malo izgubilo ker je pot nepričakovano »zavila«… ne ubistvu bilo treba iti le naravnost (spet je na pomoč priskočil Googlov zemljevid). Razgled na koncu je pa prav ubijalski! Slike temu kanjonu res delajo krivico.

Končno se je malo zataknilo pri nastanitvi! Ker, glede na izkušnje, zelo radi slediva zanesljivemu Googlu… no dajmo začet malo drugače. V tlakovan breg še nekaj časa gre. Ampak najin rek »če ne gre-pa tudi gre« tukaj ni obveljal. Po strmih ozkih uličicah je Urša manevrirala prav mojstrsko. A kaj ko je bila ulica tudi za najino malo Pandico preozka. Zdaj pa vzvratno. Tako, dobrih 50 metrov. Kar v najinem stanju, soncu ki na vsak način želi da oslepiš in vročini sploh ni tako malo kot se sliši. Pa za nazaj je ulica še ožja kot ponavadi, če še ne veste. No pa nama je vseeno uspelo. Počasi se daleč pride. Avto zapeljeva nazaj v dolino in ga po grško pustiva pod drevesom. Potem pa do stanovanja. Tam pa zaklenjena vrata, brez kljuke. Ojoj. Ob klicu na zapisano številko naju kar malo preveč navdušeno pozdravi gospod. Pove, da so naju »prestavili« v nek hotel… pol ga slišim, pol ne. Okej. Greva. Hodiva okrog in ne najdeva nič. Pokličem še enkrat. Recimo samo da mu navodila ne grejo najbolje od rok. Urša ga hvala bogu najde. In celi sitni prisopihava še višje v vas. Potem pa naju takooo zelo prijazno pričaka par, naju takooo lepo pozdravi, da je najina sitnost hitro šla rakom žvižgat. Ko sva videli najino totalno luksuzno sobo pa sva poleg sopihanja v breg pozabili tudi na divjo vzvratno vožnjo.

Potem sva si ogledali še kup mostov. Vsi se nahajajo »walking distance« od vasi. Ker mi je šlo pri iskanju mostov blazno na živce to, da je bilo pod enim imenom vsaj pet slik različnih mostov, bom sem razvrstila kar vse, ki sva jih videli, da bodo pod imenom res tisti, ta pravi. Milos Bridge

Petsioni Bridge

Kokori's Bridge

Plakiadas Bridge

Pa še Konitsa Bridge od včeraj

No, danes sva videli tudi kamnite bazene v bližini vasice Papingo (Papingo rock pools), v katerih se načeloma da namakati… načeloma. Voda po nevihti je bila žal kalna, pa da še omeniva – mrzla. Parkirati se da na parkirišču ob cesti, vse pa je super označeno! Pot do tja pa je drugi krog pekla…

Več o najinih podvigih pa jutri!

... Ko hočeš narest selfija in se ulije dež...

#imagineroadtrip #travel #vikosgorge #gorge #vikos #greece