DAY 5 & 6 - Heineken Experience in pot domov

Danes se je dan začel še bolj leno kot po navadi. Po obilnem zajtrku se nama je iz stanovanja uspelo splaziti šele ob dvanajstih. Sicer pa, saj sva na dopustu. Prva sprememba načrtov – sprehodiva se po parku (kjer naključno skupino študentov zalotiva pri igranju čarovniškega športa Quidditcha) in se odpraviva do obale. Obala je v bistvu rob nasipa v delu, kjer bo v kratkem zraslo še nekaj stavb (Amsterdam ima premalo stanovanj za vse svoje prebivalce).

Po kroženju okoli sva končno našli domačo tram postajo. Okol »riti v varžet« bi se lahko reklo. Odpravili sva se proti mestu in najine načrte ponovno spremenili. Dokler se vreme še drži, bova dan izkoristili za obisk strehe muzeja znanosti NEMO, ki predstavlja eno višjih točk v mestu in omogoča čudovit razgled na mesto, prav tako pa kar nekaj zanimivih "znanstvenih" postaj in celotno "razlago" mesta (spodaj).

Pot naju je nato vodila do Noordemarkta, kjer naj bi poiskali male hišice postavljene med dve veliki. Hiške so tja postavili zato, ker so »pozabili zgraditi« hiše s hišnimi številkami od 54-70. V iskanje teh miniatur sva se konkretno poglobili. Najprej sva našli ogromen trg z rožami (na katerem sva pozabili kupiti tulipane za domov), nekoliko naprej pa tudi s sadjem in zelenjavo. Tam sva se usedli in si privoščili prvo pivo dneva ter najino homemade brezglutensko kosilo. Ironija. Po obisku pivnice pa je bil skrajni čas, da najdeva hišice. Pred tem naju je zamotila še trgovina (kjer sva si naredili zaloge čokolade in vafljev za naše domače).

Hodiva in slediva navigaciji. Še malo. Poglej, pri tej trgovini mora biti. »Tukaj«, pravi Nina. Obrneva se desno k steni, obnemiva in zagledava hišice. Nahajajo se na ulici Weststraat 54 in so naravnost prikupne. A očitno sva bili edini tako mahnjeni turistki, da sva se zmenili zanje, ostali so mirno korakali mimo in se čudili najinemu poziranju.

Vreme se je medtem poslabšalo, ogledati pa sva si morali še Vondelpark. Na Rijskmuseum sva si želeli ogledati napis IAMsterdam. Am, napisa ni? Zaman sva ga iskali, sva pa namesto njega našli čistokrvnega Škota, ki je igral na dude in se z njim seveda tudi poslikali. Pa neko »impro« klopco z napisom IAMsterdam in se pač zadovoljili s fotko ob njej.

Na hitro sva si privoščili “coffee to go” v palačinkarni (škoda, da ni bilo časa še za palačinke), nato pa sva si privoščili še hiter sprehod po Vondelparku, kjer je začelo deževati, zaradi česar nama je kar hitro uspelo priti do najine zadnje postaje – pivovarne Heineken. Ker sva si že predhodno nakupili karte (na njihovi spletni strani za 18€ na osebo), sva preskočili vrsto in se direktno odpravili po zapestnici z dvema žetonoma (za obljubljeno pivo).

Prvi pozdrav je pripadel nenormalno prikupnemu visokemu in svetlemu Nizozemcu, ki nas je, po nekaj šalah povezanih s Hunger Games, na žalost čisto prehitro spustil na naslednjo postajo. Po zgodovinskih poteh smo se odpravili sami, potem pa smo naleteleli na zanimiv vonj… Zajci? Seno? Konji? Ja, konji. Vsak član družine, vodilne pri Heinekenu ima svojega konja (v spomin na čase, ko so bili konji še glavna gonilna sila).

Potem pa je postalo zanimivo. Zaprli so nas v kvader in nam pokazali, kako se počuti pivo… Hm… Zanimivo in tehnološko dovršeno. Potem pa - piiiivo! In seveda še več visokih in svetlih Nizozemcev, zaradi katerih se ti zdi, da njihovi oglasi za delo zagotovo vsebujejo rubriko: bodi visok, blond in lep!

Po pivu tega dne se prileže, ja, kakopak!, še malo piva! Z dvema znankama iz Sloveniji sva se dogovorili za pivo v eni izmed pivnic v centru mesta. Tokrat češnjevo, belgijsko. Nina pravi, da ji je iz Belgije ostal v drugačnem spominu. Boljše, da naročimo še enega Heinekena in pregledamo Heinekenovo e-pošto!

Naslednjega dne naju je čakala samo še pot domov oziroma "all you can wear day". Družba slovenskih kolegic je bila odlična popestritev čakanja na letališču. Zakuhala nam jo je le rdečelasa žena… recimo le, da je že dolgo, odkar je bila mlada in da je naši letališki pogovori in dogodivščine niso navduševale, zato nas je ozmerjala z »balkanskim obnašanjem«, karkoli že to pomeni. Hvala, draga Sloveeenka! Nikoli te ne bomo pozabile :P

Pišemo z naslednjega potovanja!

#holland #amsterdam #heinekenexperience #imagineroadtrip