DAY 3 - Amsterdam v enem dnevu

Dobro jutro! Zajtrk sva tokrat jedli šele ob desetih, saj naju otroški vrvež pod najinim oknom ni nič motil. Navajeni vsega hudega. In preden sva se odpravili iz stanovanja, je bila ura že dvanajst, pouk v šoli »ob nama« pa se je že končal. Po nekaj kolobocijah sva na tramu nabavili najino prvo 24-urno karto in se odpeljali do mesta.

Najin prvi postanek ni bil načrtovan, zato pa je bil toliko bolj sladek. Čokoladnica (čokolada Tonny's) v pritličju neke »znane stavbe« je bila prava paša za oči in najine brbončice.

Dobro okrepčani sva se odpravili naprej raziskovat čare Amsterdama. Pristali sva na zloglasnih ulicah Red Light Districta. Ogledali sva si še vse stavbe, ki so bile poudarjene na zemljevidu, nakupile mrvice za jutrišnji zajtrk (tipičen nizozemski zajtrk) in nekaj vafljev z maslom, medom in cimetom.

Potem pa proti zadnjemu postanku na Dom Squaru, kjer sva si ogledali National monument in… no najin ogled je prekinila ideja, da se pridruživa eni od »free tour« skupin. No, vsaj upali sva, da je free. Vodič ni imel nič proti dvema paroma poslušljivih ušes ter zvedavih oči in dokončno sva se odločili, da slediva neverjetno dobremu pripovedovalcu še naprej. No, da malo obrazloživa, kaj sva izvedeli:

Dam Square

Razložil nam je, da je dežela močvirnata in da tu sprva ni želel živeti nihče – še Rimljani so se raje odpravili raziskovat Britansko otočje. Ko pa so se ljudje le naselili sem, so uporabili vso možno domišljijo in deželo poimenovali močvirnata dežela – Netherlands (ki ne pomeni isto kot Holland).

Waag

Stavbo, ki so jo uporabljali za tehtanje trgovskega blaga iz ladij so poimenovali kar tehtnica – Waag (ko je nehala služiti svojemu namenu je bila spremenjena v tržnico, danes pa se v njej nahaja restavracija). V bližini je tudi cerkev - ko so gradili prvo kamnito cerkev v mestu, so jo – kot se spodobi – poimenovali kar Nova cerkev (kar je seveda pomenilo, da so ime prvotno stare cerkve spremenili v izvirno Staro cerkev).

Oude Kerksplein in ulice okoli

Na poti med trgom in cerkvijo smo izvedeli, zakaj so nekatere hiše tako vegaste. Veliko hiš se nagiba proti pločnikom, nekaj pa jih dejansko zanaša. Ne, za to ni kriva trava, nam je zatrdil vodič, ampak močvirnata tla. Stavbe so se začele nekoliko nagibati in tla v samih stavbah niso bila več ravna. Zato so takratni vodilni možje v mestu težave rešili tako, da so tla v hišah enostavno poravnali, ogrodja hiš pa so ostala zamaknjena. Sam nagib hiš proti pločnikom pa služi praktičnim razlogom in je povezan s kljuko na vrhu stavbe. Stopnišča v hišah so namreč tako zelo ozka in strma (to sva preverili že v Utrechtu), da selitev kakšnega kavča načeloma ni mogoča. Za to so veliko bolj priročna okna. In če bi kavč po škripcu vlekli navzgor, bi ga seveda obdrgnili ob stenah. Tu pa se pojavi razlog, zakaj so pročelja hiš nagnjena naprej.

Red Light District

Eden izmed treh v celotni Nizozemski. Nikakor pa ni bila to prva rdeča četrt na svetu. Imeli so jih npr. tudi v Benetkah in drugod po svetu, kamor so pogosto zahajali trgovci, ki so prevažali, tovorili in na vse možne načine premikali različne surovine ter si večere krajšali z družbo radodarnih žen v steklenih izložbah (ali drugje).

Royal Palace

Še nekaj o limonah in ananasu. V času, ko so na Nizozemskem uveljavljali priimke, se je mnogim to zdelo nepomembno in veliko si je nadelo precej smešne priimke (potomci so verjetno nadvse srečni). V mestu je živel tudi prodajalec tropskih sadežev, ki si je nadel priimek Limoenman (lime man). Ko so se njegovi potomci preselili v Francijo, so si ime nekoliko spremenili (nič več niso bili limetovci ampak limonovci), ker pa je bilo to ime v Franciji težje izgovorljivo, so ime spremenili v Citroën (tega pa vsi poznamo, ane?).

No, ananas pa je čisto druga zgodba. Ananas je včasih predstavljal statusni simbol – iz tega se je razvil celo zelo dobičkonosen posel! Za zabave in plese, so gostitelji lahko najeli ananas. Ja, pravi ananas. Vsa smetana takratne družbe si je z velikim veseljem ogledovala ananase in enega, zlatega, še danes lahko vidimo na vrhu Royal Palace na trgu Dom.

Kup zanimivih informacij se še ni končal. Izvedeli sva, da so prav Nizozemci postavili temelje Wall streeta v New Yorku (ki se je prej imenoval Novi Amsterdam), videli sva eno izmed dveh še stoječih lesenih stavb, ki nista izgubili boja z ognjem, ugotovili, da so ob prepovedi katoliških cerkva ljudje srečanja gostili v svojih hišah, ki so jih priredili za ta namen (in tega niso kaj dobro skrivali). Ampak, tako kot trava, je bilo tudi to nelegalno, ampak tolerirano. Vodič je povedal tudi, da je razlog za veliko število nasadov paradižnika prav v tem, da lahko pozimi tam (ilegalno) gojijo marihuano. Prav zaradi tega, ker je ilegalna, so tudi "coffee shopi" s tem namenom "zakamuflirani", v izložbah pa ne smejo imeti cenika. No, samo da je tolerirana.

Hiša Anne Frank

Hiša ni bila del vodenega ogleda – prav tako v hiši ni dovoljeno slikati, zato bova zgodbo malo skrajšali. Vstopnico za hišo je skoraj potrebno kupiti na spletu (kar precej vnaprej), saj je precej oblegana. Prav tako pa si namesto večurnega čakanja v vrsti lahko privoščite kavo ali pivo v bližnjih pubih (predlagava tudi katero od čokoladnic ali pa klasične Stroop vaflje z maslom in medom). V hiši sva ostali brez besed, zato bova samo rekli, da je »must see« če se odpravite v Amsterdam. Obvezno si zagotovite tudi osebnega avdio vodiča!