DAY 24 - Azurna obala in 10 zapovedi izbire "popolne" parcele

Sicer smo se zbudile v jasen dan, kar pa ni veljalo za noč. Zgodnje jutranji naliv je poskrbel, da je od šotora kar teklo, zato smo ga med zajtrkom prestavile na cesto in ga kar postavljenega sušile na jutranjem soncu.

Na sporedu je bil zadnji francoski ogled – Nica, največje mesto Azurne obale. Sobotna gneča in kombinacija dela na cesti ter obvozov je Heidijin preračunan čas prihoda na cilj potrojil (ali pa se je to zdelo vsaj meni in mojemu sečnemu mehurju). Sprehodile smo se po tržnici polni sadja, spominkov in začimb ter med pohajanjem po Angleški promenadi namočile noge v prijetno ohlajeno vodo.

Urša nas je zapeljala iz Nice, vendar je krmilo kmalu prepustila naši navdušenki nad Formulo 1, Patriciji. Na sporedu je bil hiter prelet Monaka, enega od prizorišč dirk F1. Ogled je minil brez ustavljanja, saj nas betonska džungla ni pretirano navdušila, so pa zelo zanimive njihove ceste, ki spominjajo na preplet rovov pod množico hotelov in casinojev. Kot bi mignil smo se spet znašle v Franciji ter nato Italiji.

Nekoliko zaboli misel na to, da bi nas ob idealnem planu sedaj čakal še ogled Toskane in Benečije, ki pa ga je zaradi okvare avta zamenjala severna Španija. Nismo se pritoževale. Ta del bo pač počakal na kakšen drug roadtrip. Vročina je postajala tako neznosna, da smo se ustavile v malem obmorskem mestu, da se ohladimo v morju in nakupimo še zadnje zaloge, nato pa proti Milanu.

Čeprav Italijani slovijo po svojem neznanju angleščine (ali pa je nočejo uporabljati), smo ob prihodu v kamp na recepciji naletele na prijetno resenečenje. Patricija je bila že v popolnem zagonu, da na plano privleče svoje znanje italijanščine iz srednje šole, receptor pa se razgovori v skoraj popolni angleščini. Pojamra tudi čez gospel pevce, ki ta konec tedna gostujejo v kampu in nam svetuje, naj si izberemo prostor čim dlje od prireditvenega šotora, saj zna biti noč »zelo glasna«, nato pa se zapeljemo v kamp.

Izbira parcele nam je vzela največ časa. Ne morete si predstavljati, na kaj vse postane človek občutljiv po triindvajsetih dneh kampiranja...

• TLA - morajo biti ravna, brez lukenj, vej in večjega kamenja oz. ostrih predmetov. Zaželjeno je, da parcela ni pod naklonom, če pa ne gre drugače, naj bo le ta tak, da je zadnji del šotora obrnjen proti bregu (tako imaš glavo med spanjem višje od nog). Prav tako je fino, če je parcela travnata ali prodnata, saj ti v primeru zemljine brisanje blatnega dna naslednje jutro ne uide. Dobro je preveriti tudi strukturo tal – »kamnoseštvo« je z zabijanjem klinov v živo skalo ali beton po napornem dnevu res odveč, prav tako mivkasta podlaga, kjer se klini ne obdržijo v tleh in šotor zato »plava«.

• VETER – v primeru, da je mesto kampiranja vetrovno, je kakšno grmovje, drevje ali ograja plus, saj šotor tako lahko postaviš ob oviro, ki ga dodatno zaščiti pred sunki vetra.

• PADAVINE - Drevje je odlična zaščita pred hujšimi nalivi, vendar pa bo v primeru vlažnejšega podnebja večja verjetnost brisanja vlažnega šotora. V toplejših krajih so te bojazni zamenjale dobro hranjene ptice, ki brez slabe vesti spuščajo svoje izločke na streho šotora. Nekateri kampi imajo v ta namen na parceli že postavljen senčnik, ki šotor varuje pred žgočim soncem in nenavadnimi izstrelki z neba.

• DOSTOP Z AVTOM – vedno je dobro imeti avto blizu šotora – če ne zaradi varnosti ponoči pa zaradi luksuza, ko stvari prekladaš iz avta v šotor in obratno.

• VELIKOST – Ker smo imele precej velik šotor, smo skrbno izbirale parcele tudi z ustrezno velikostjo, sploh če je del parcele razrit ali blaten. Nanjo je treba spraviti velik šotor, prostor za »piknik« in avto (saj mora biti v večini kampov odmaknjen s poti).

• LOKACIJA – Bližina sanitarij, WiFi točke in bazena je plus. Seveda je pri tem potreben poseben razmislek – sanitarije znajo biti zelo smrdeče, WiFi točka se ponavadi nahaja v baru/restavraciji kampa, ki je ponoči lahko zelo glasno.

• SENCA – Tudi ta dejavnik je relativen glede na podnebje lokacije kampiranja – v kampih na severni obali smo iskale sončno lego, saj nam je le ta pomagala pri hitrejšem jutranjem sušenju šotora. Nasprotno pa je bilo na južni obali, saj je zaradi sončnih žarkov šotor lahko postal prava savna.

• ELEKTRIKA – na kratko: izberite parcelo čim bližje električni omarici, saj se boste tako izognili vlečenju podaljška čez celoten kamp (ja, tudi to smo doživele). :P

• SOSEDJE – To pri nas v večini sicer ni igralo večje vloge, vendar je za večdnevno kampiranje na istem mestu dobro imeti »fest« sosede. Me smo imele tekom potovanja vedno srečo s prijaznimi sosedi, ki so nam bili pripravljeni priskočiti na pomoč, tudi če je nismo potrebovale.

• RAZSVETLJAVA – V našem primeru je bil to dodaten plus, saj smo ob sončem zahodu ostale v temi. Tako nam je sem in tja kakšna ulična svetilka rešila tudi večerjo. Seveda pa ti zna prehud »reflektor« uperjen v šotor pokvariti spanec.

---

Nič čudnega da so ostali kamperji že pošteno buljili, ko smo se že petič zapeljale čez kamp iščoče »idealno« parcelo. Na koncu obupamo in se raztovorimo na eni, ki se nam kljub veliki luži pred njo zdi najbolj primerna za zadnjo noč.

Po večerji se z Uršo odpraviva pokukat v prireditveni šotor, kjer že nekaj ur odzvanjajo vzkliki in petje udeležencev gospel srečanja. Sva eni redkih svetlopoltih poslušalk, vendar očitno s svojim prihodom navdušiva ostale, ki naju v kratkem pogovoru vprašajo za mnenje. Energija je res neverjetna, ampak naslednji dan nas čaka še zadnja dolga etapa vožnje, zato se morava posloviti in odideva proti šotoru, veselo petje pa odzvanja še dolgo v noč.

Do jutri...

#france #monaco #Italy #roadtrip #imagineroadtrip