DAY 23 - Lepo je biti mlad, prijazni Francozi in polja sivke
- Urša
- Jul 20, 2018
- Branje traja 2 min
Preživljamo še zadnje ure v Španiji. Za čisto zadnje utrinke si pogledamo še špansko trdnjavo na francoski zemlji: Fortress of Salses. Na našo srečo smo ravno dovolj mlade, da smo v trdnjavo prišle zastonj. Patricija v resnici ni, ampak mi tega dejstva nismo poudarjale, prodajalka izgleda ni dobro pogledala osebnih😉. Trdnjava je bila narejena izključno za potrebe obrambe meje, ki ji bila kar nekaj kilometrov severne od sedanje. Ujele smo pravi čas, da smo si lahko ogledale celotni kompleks, saj brez vodiča v zgornjo nadstropje ne smeš. Vodička je sicer razlagala v francoščini, je pa zgoščeno verzijo posebej nam štirim povedala po angleško.











Po turbulentni vožnji po avtocesti, kjer smo skoraj doživele prometno nesrečo, smo prišle do Pont du Gard. Rimski akvadukt je spomenik, ki ga moreš občudovati od daleč, drugače ne dojameš njegove veličine. Veliko ljudi s seboj vzame skrinje, brisače in kopalke ter v reki preživi sproščujoč dan. Če bi za to vedele prej (ter bi imela več časa) bi enako naredile tudi me. Voda je bila prijetno hladna in osvežujoča na vroč dan.








Ena izmed najbolj pričakovanih točk roadtripa je bila Provansa in polja sivke. Pot do nje je bila nepričakovana dolga. In vmes smo se že bale, da sploh ne bomo prišle do polj. Že tekom tedna smo ugotovile, da ima vsaka s seboj vsaj eno dokaj elegantno obleko, tako da je padla odločitev: Vse se slikamo v oblekah. Odločene smo bile, da najdemo vsaj en tegelc s sivko. Nato pa končno najdemo prva polja. Iz daljave smo gledale ljudi med sivko: »pa ne da jo ravno obirajo«, v resnici zgleda v Provansi »must do« fotografiranje med polji sivke. Sicer me to nič ne čudi, saj smo tudi me dobile ene izmed lepših fotk potovanja.



Na koncu dneva nam preostane samo še eno, najti prenočišče. Najbližji kamp sploh ni bil kampa, ampak »homo of mobile hoauses«, kar smo čisto prepozno ugotovile. Vseeno smo se z lastnico (brez znanja angleščine) dogovorile, da nam dovoli prespati v šotoru. Pokaže nam košček trave za mobilno hišo in živo mejo. Odlično ravno prav veliko za naš šotor. Francozi so se spet izkazali, mi pa smo tudi vedno boljše v dogovarjanju s kretnjami in razumevanju francoščine.
Do naslednjič, boun voyage!

Comments