DAY 21 - Končno, prava valencijska paella!
- Eva
- Jul 18, 2018
- Branje traja 2 min
Odkar smo vlažno severno obalo Španije zamenjale za južno, smo lahko opustile tudi vsakodnevno jutranje opravilo brisanja vlažnega šotora. Do danes! Vzrok pa niso bile nenadne vremenske spremembe, ampak gnezdo (ali bolje jata) ptičev na drevesu pod katerim smo postavile šotor. Očitno so naši leteči prijatelji prejšnji večer precej dobro jedli, kar se je zjutraj poznalo na strehi našega šotora. Suh mediteranski zrak je naredil svoje in drgnjenje šotora se je začelo. Sedaj smo lahko le upale na kakšen naliv, da izpere ostanke nočne žurke s šotora.

Dodatna telovadba nas ni spravila s tira in podale smo se proti Valenciji. Parkiramo v »fensi« garažni hiši pod velikim trgovskim centrom in se peš odpravimo do nekaj minut oddaljenega Mesta umetnosti in znanosti (»Ciudad de las Artes y las Ciencias«). Celoten kompleks večih modernih stavb, ki sta jih ustvarila španska arhitekta Santiago Calatrava in Felix Candela leži v že davno izsušeni strugi reke Turie. Sestavlja ga več skeletnih objektov organskih oblik s kinom, planetarijem, muzejem in drugimi programi. Divje! Tu bi lahko preživela tudi več dni.










Samo kruljenje želodca me je prisililo, da je čas za obisk starega dela mesta in... Po dveh tednih sanjarjenja smo si v centru (končno!) privoščile pravo valencijsko paello. Pred tem smo se sprehodile po prelepih ulicah in si na osrednji tržnici (»Mercado Central«) za jutrišnji zajtrk nakupile lokalno sadje.






Ponovno je na svoj račun prišla naša Urša. Prav na Trgu Svete Uršule (»Placa de Santa Ursula«) smo našle super restavracijo z noro dobro ponudbo. Trihodni meni in s polnimi trebuhi smo se le s težka vrnile nazaj do avta.


Zaradi "kamping podvigov" zadnjih nekaj dni smo se odločile danes kamp poiskati nekoliko prej in se že vnaprej prepričati v njegov dejanski obstoj. Našle smo ga ob južni obali Katalonije, obdanega z riževimi polji v delti reke Ebro.

Camping Eucaliptus je očitno ime dobil po drevesih evkaliptusov, ki prevladujejo v kampu. Večerjo smo pospremile z zadnjimi zalogami Cedevite in (ohlajeno!) steklenico roséja. Urša in Patricija sta odšli še na večerni sprehod ob obali, mene pa je evkaliptus spremenil v pravo koalo in za spremembo sem danes zaspala prva.

Hasta la vista!

コメント