DAY 19 - »You are here now...«

Drugi - zadnji dan v Helsinkih. Klasična jutranja rutina, tokrat nekoliko upočasnjena. Načrtujemo še obisk plaže ob kampu, a nas temni oblaki prislijo v pospravljenje šotora, kar se je kasneje izkaže za še kako pravilno odločitev. V prtljažnik vržemo še zadnjo spalko, zapremo vrata in se ulije.

Dež kar ne pojanja, zato spokamo iz kampa in se odpravimo v mesto. Sklenemo, da najprej poiščemo pravi ladijski terminal za večerni trajekt proti Tllinu, ki smo ga rezervirale prek interneta dan prej in opravimo »check-in«. Seveda ne gre brez težav. Kot že ničkolikokrat poprej nas Heidi pripelje na napačni terminal. Obupano tavanje po stavbi ladijskega prevoznika s Patricijo zaključiva pri okencu. Gospodična nama z namuznjenim nasmeškom začne dajati navodila: »You are here now...« (to frazo smo v zadnjiih 24 urah slišale že tretjič) in nama na zemljevidu na veliko obkroži točko kjer se nahajava. Izkaže se, da smo na popolnoma drugem koncu mesta. Heidi!?! V drugem poizkusu nam uspe najti terminal trajekta Viking Line, a smo za check-in prezgodnje. Krasno!

Iskanje ugodnega parkirišča v Helsinkih nam vzame kar nekaj časa, zato v obupu parkiramo pod znanim trgovskim centrom Stockmann. Ker nam načrt, da bi »nekaj ušpičile« splava po vodi nadaljujemo z ogledom mesta, nakupom spominkov in pomerjanjem cunj v trgovinah z oblačili. Po slabih treh tednih smo si na tržnici KONČNO privoščile »junk food« obrok (za informacijo – običajna pica na Norveškem stane okoli 20 €!!).

Čas v mestu prehitro mine, zato se nam že mudi na trajekt. Vendar ne dovolj, da si po poti ne bi privoščile še sladoleda. Še dobro, saj nam je ob prihodu do avta skoraj odpovedalo srce ob pogledu na parkomat, ki nam je zaračunal enormno vsoto za parking. Očitno je karma poskrbela, da smo nadoknadile neplačano parkirnino iz Bergna in Trondheima. Z nekoliko grenkim priokusom smo se odvlekle do terminala Viking Line, opravile check-in in počakale v vrsti. Za informacijo – pri izbiri ladijskega prevoznika je dobro biti nekoliko izbirčen in poiskati najbolj ugodno varianto. Me smo tako »prihranile« cca. 60€.

Prihodu trajekta iz Tallina je sledila dolga kolona vozil za izkrcanje in kmalu smo lahko zapeljale gor. Osebna vozila so poslali v zgornje nadstropje podpalubja, medtem ko je bil spodaj višji prostor za tovornjake. Ker se nam je na enem od trajektov na Norveškem zgodilo, da bi zaradi zavlačevanja ob avtu skoraj obtičale v podpalubju, smo se tokrat podvizale in po hitrem postopku odhitele na palubo. Pri tem smo v avtu pozabile večino elektronike, tako da je bila skoraj triurna vožnja (vsaj zame) kar nekoliko dolgočasna.

Po nekaj sprehodih po vseh mogočih palubah in fotkanju z vseh možnih zornih kotov smo končno prispeli v pristanišče Tallina. Bilo je nakaj pred polnočjo in soglasno smo sprejele sklep, da je čas za drugo noč, preživeto v avtu. Precej utrujene smo v koloni vozil nekaj časa vozile iz luke, nato pa končale na parkirišču živalskega vrta. Če se ravno to noč kakšen lev ne bo odločil za sprehod po mestu nam ne bo hudega...

Raaawr!